Zanjo je značilna izrazita notranja raznolikost, tako v naravnih danostih kot v stopnji razvitosti posameznih območij. Idrijsko-Cerkljansko in zgornje Posočje predstavljata pretežno gorski in redkeje poseljen del regije, medtem ko sta Goriška subregija in zgornja Vipavska dolina gospodarsko in prometno bolj dostopni. Kar deset od trinajstih občin v regiji spada med obmejna problemska območja, ki se soočajo z razvojnim zaostankom.
Klik na občino vas vodi na občinsko spletno mesto.
Spoznajte našo regijo
Preverite ključne značilnosti Severno Primorske (Goriške) regije
Starejše prebivalstvo
Goriška regija ima starejše prebivalstvo kot večina drugih regij. Povprečna starost prebivalcev je 45,9 let, kar je nekoliko nad državnim povprečjem. Približno četrtina prebivalcev je starejših od 64 let, medtem ko je delež tistih, starih 80 let ali več, v regiji največji v Sloveniji (6,9 %). Zaradi tega je tudi starostna odvisnost zelo visoka: na 100 delovno sposobnih prebivalcev je 64,3 otrok in starejših, ki so od njih odvisni.
(SURS, 2024)
Nizka gostota prebivalstva
Goriška je druga najredkeje poseljena slovenska regija: na km2 njene površine je leta 2024 prebivalo povprečno 51 prebivalcev, povprečje za Slovenijo pa je bilo 105 prebivalcev na km2.
(SURS, 2024)
Stabilno gospodarstvo
Regija prispeva manjši, a pomemben del k slovenskemu gospodarstvu. Ustvari približno 5 % vse gospodarske vrednosti v državi. Ljudje v regiji imajo nekoliko nižji BDP na prebivalca kot je slovensko povprečje, vendar njihov razpoložljivi dohodek skoraj povsem dosega državno povprečje.
(SURS, 2024)
Močan turizem
Goriška regija je zelo priljubljena med turisti. Leta 2024 jo je obiskalo veliko domačih in predvsem tujih gostov, saj so ti predstavljali večino obiskovalcev. Regija je po številu turistov in prenočitev med najbolj obiskanimi v Sloveniji, kar kaže, da je pomembna in zanimiva turistična destinacija.
(SURS, 2024)
Nizka brezposelnost
V regiji je bilo leta 2024 veliko ljudi zaposlenih – skoraj tri četrtine prebivalcev, brezposelnost pa je bila nizka in pod slovenskim povprečjem. Del prebivalcev se vozi na delo v druge regije, največ v osrednjeslovensko, vendar večina vseeno dela v domači regiji. Plače so bile razmeroma visoke, a še vedno nekoliko nižje od slovenskega povprečja.
(SURS, 2024)
Dobra izobrazba
Prebivalci regije so dokaj dobro izobraženi. Med odraslimi je razmeroma malo takih z nižjo izobrazbo, delež višje in visoko izobraženih pa je skoraj enak slovenskemu povprečju. Regija izstopa tudi po velikem številu študentov, saj jih ima na prebivalca največ v državi.
(SURS, 2024)
Dobra kakovost življenja
Prebivalci goriške regije so z življenjem večinoma zadovoljni, njihovo zadovoljstvo je le malenkost nižje od slovenskega povprečja. V regiji je zelo malo ljudi, ki bi živeli v resni materialni ali socialni stiski, kar jo uvršča med najboljše v Sloveniji. Čeprav je tveganje revščine nekoliko nad povprečjem, so bivalne razmere dobre, saj le redki živijo v premajhnih stanovanjih. Večina gospodinjstev si lahko brez večjih težav privošči tudi nepričakovane stroške.
(SURS, 2024)
Obmejna lega
Goriška regija leži ob meji z Italijo in je zelo povezana s čezmejnim prostorom. Zaradi lege med Sredozemljem in Alpami je pokrajina zelo raznolika, z bogato naravo in veliko biotsko pestrostjo. Ta preplet različnih vplivov se kaže tudi v pestri kulturni dediščini, ki ima močan evropski in čezmejni značaj.
